Potujem skozi proces ustvarjanja knjige VSE, KAR SEM, v kateri sem zapisala svojo življenjsko zgodbo in se spominjam vseh izzivov, ki sem jih premagovala skozi pisanje, pa tudi kasneje v fazi končnega urejanja zapiskov.
Imela sem kup v naprej določenih scenarijev, pa se je mnogokrat izkazalo, da ima življenje drugačne načrte. Svojo zgodbo sem prvič začela prelivati na papir, ko sem doživela prvo veliko prelomnico pri mojih triindvajsetih letih. Takrat so se prvič zaradi preobremenitev »sesula« moja vratna vretenca, kar mi je oteževalo dihanje in požiranje hrane. Pisala sem zato, da bi lažje dobila vpogled v dogajanje znotraj mene. To je bil čas, ko sem verjela, da se je vse zarotilo proti meni in v takih tonih sem tudi pisala. Čutiti je bilo ogromno neizražene jeze, žalosti in predvsem občutkov nemoči.
Pa se je zgodilo, da so mi na pot prišli ljudje, ki so mi vsak na svoj način sporočali, da ima tudi moja zares težka pot nek višji namen.
Nekaj let kasneje sem se odločila, da poizkusim še enkrat in zapišem zgodbo, kot sem jo dojemala takrat. Kljub mojemu prizadevanju, da začrtan projekt končam, mi tudi tokrat ni uspelo priti do cilja.
Še vedno sem čutila, da to ni tisto, kar želim predati ljudem. Vedela sem, da zmorem več in ponovno začela pisati v letu 2020. Odlično mi je šlo vse do septembra, ko sem se ponovno ustavila zaradi nepričakovanega dogodka, ki me je pretresel tako močno, da sem potrebovala nekaj let, da sem ozdravila nekatere dele sebe in nadaljevala svojo pot.
Ko sem pomislila, da mi mogoče le ni namenjeno, da ustvarjam naprej, se je zgodilo nepričakovano.
Spet je v moje življenje prišla oseba, ki mi je pomagala, da se ponovno dvignem in dokončam, kar sem začela. Niti približno nisem bila pripravljena na to presenečenje, niti na vse, kar je sledilo. Začela sem se spraševati, če sem res pripravljena deliti toliko zgodb iz mojega življenja z javnostjo. Zahvaljujoč vsem spodbudam, ki sem jih dobila tekom pisanja, mi je vendarle nekako uspelo izliti moje življenje na papir.
Srčno upam, da bo vse zapisano v pomoč mnogim pri soočanju z njihovimi strahovi in dvomi. Želim si, da bi jih knjiga spodbudila k temu, da tudi sami odkrijejo moči, ki jih imajo in skladno s tem tudi delujejo. Ne glede na količino nevihtnih obdobij lahko zasijemo s polno močjo, če se le ne predamo in zaupamo, da luč lahko razsvetli še tako temno nebo in nam pokaže pot Ljubezni, pot, ki rojeva želeno.