Življenje je kot pisanje pesmi. Ko kreiraš nekaj novega, nikoli ne veš, kaj bo nastalo. Prepustiš se trenutnemu navdihu in ustvarjaš harmonije. Jaz jim pravim kar harmonije srca. Ko pišem novo melodijo, ne razmišljam o njej. Čutim jo. Ko zapojem, zavalovi skupaj z njo moje telo. Kar »predem od ugodja«, ko se to zgodi. Ne sprašujem se, komu bo všeč moja glasbena kreacija in komu ne, samo pustim, da zveni.
Tako sem se naučila delovati v vsaki življenjski situaciji. Dogodkom pustim, da se zgodijo ob pravem času. Samo na ta način v sebi vedno ostajam mirna, saj vem, da želeno slej ko prej pride. Tako kot v življenju tudi pri umetniškem ustvarjanju ničesar ne moreš izsiliti. Vse pride, ko si ti zrel za to in lahko sprejmeš podarjeno, pa tudi s tem povezano odgovornost.
