Sprejemanje situacije take, kot je…
Sprejeti to, da mogoče ne bo šlo vse tako, kot sem si zamislila, je bilo zame najtežje. Več kot očitno je bilo, da je škoda velika in da se spremembe v načinu razmišljanja in gibanja zagotovo ne bodo zgodile čez noč.
Zdi se mi, da se vzorci razmišljanja in načina čustvovanja še hitreje pokažejo pri načinu gibanja telesa, ki je prizadeto oz. gibalno ovirano že od rojstva. Na stresne situacije telo odreagira še bolj intenzivno, zato moramo biti pozorni na vsako malenkost, v kolikor želimo ohranjati gibljivost, čustveno in fizično stabilnost.
Velja pa tudi obratno. Bolj ko smo aktivni, k večji čustveni in fizični stabilnosti lahko prispevamo. Vsakič, ko se potrudimo in pazimo, da izvajamo vaje, kar se da pravilno, ustvarjamo nove povezave, nove vzorce gibanja. S tem ko premaknemo telo, pa se vzpostavi tudi lepši energijski pretok, ki nam lahko pomaga spremeniti vzorce razmišljanja, v kolikor zavestno opazujemo, kaj “teče skozi nas” in smo pripravljeni opustiti, kar nam ne služi več.
Če nekaterih stvari še ne moremo opustiti, je dovolj, da sprejmemo tudi to, da ta trenutek tega ne zmoremo. Brez občutka krivde se spodbujajmo in praznujmo vsak nov korak, ki ga naredimo zato, da bi še bolj zaživeli, to, kar smo.
